0%
100%

Stiske, spoprijemanje s stresom, samospoštovanje in zadovoljstvo v partnerskem odnosu

Spoštovani!
 

Pred vami je vprašalnik, ki je del doktorske raziskave o doživljanju žensk na področju partnerskih odnosov, soočanja s stresom, samospoštovanja in življenjskih izkušenj. Vprašalnik je malce daljši in vam bo vzel cca. 15-20 minut. Prosim vas, če se lotite reševanja vprašalnika, odgovorite na vsa vprašanja, saj je to pomembno za raziskavo.
 

Raziskava vključuje različne skupine žensk z različnimi življenjskimi izkušnjami (npr. partnerske in družinske spremembe, izgube, daljše odsotnosti partnerja zaradi različnih življenjskih okoliščin, kot so službene obveznosti, bolezen ali prestajanje zaporne kazni, ter druge pomembne življenjske preizkušnje).

 

Na naslednji strani vas čaka obveščeno soglasje, ki ga preberite pred začetkom reševanja anketnega vprašalnika.

 

Za vaš čas in sodelovanje v raziskavi se vam iskreno zahvaljujem.

Vabljeni ste k sodelovanju v raziskavi »Spoprijemanje s stresom, samospoštovanje in zadovoljstvo v partnerskem odnosu«, ki jo v okviru doktorske disertacije izvaja Urška Mikolič, magistrica ZDŠ. Raziskava poteka na programu Zakonska in družinska terapija na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani, pod vodstvom prof. dr. Tanje Repič Slavič. Namen raziskave je preučiti kako je povezano doživljanje psiholoških stisk, spoprijemanje s stresom in samospoštovanje z zadovoljstvom v partnerskem odnosu.

 

Če se odločite za sodelovanje v raziskavi, bo vaša naloga, da izpolnite anketni vprašalnik, ki je sestavljen iz 94 postavk (vprašanja ali trditve). Vaša naloga je, pred začetkom reševanja vprašalnika pozorno preberete napisana navodila in nato pri postavkah označite, koliko trditev ali vprašanje drži/ne drži za vas ali koliko se strinjate/ne strinjate s trditvijo ali samo odgovorite na zastavljeno vprašanje.

 

Sodelovanje v raziskavi oziroma reševanje anketnega vprašalnika bo trajalo 15-20 minut. Za udeležbo v raziskavi ne boste prejeli nobenega nadomestila.

 

Udeležba v raziskavi ne prinaša posebnih tveganj. Morda se vam bodo zdela nekatera vprašanja podobna ali postavljena večkrat, vendar je to tudi del raziskave in njen namen. Zgodi se lahko, da ob izpolnjevanju vprašalnika podoživite kakšen neprijeten spomin, ki je vezan na psihološke stiske ali stresne situacije, ki ste jih doživeli.

 

Sodelovanje v raziskavi oziroma izpolnjevanje anketnega vprašalnika ne prinaša posebnih koristi z izjemo razmišljanja in spominjanja o lastnih preteklih izkušenj, ki ste jih doživeli. 

 

Vaše sodelovanje v raziskavi je v celoti prostovoljno in ga lahko kadarkoli prekinete brez posledic. Za prekinitev sodelovanja v raziskavi ni potrebno navajati nobenih razlogov.

 

Storili bomo vse, da zaščitimo vašo zasebnost. Zapisi vaših trditev in spremljajoči demografski podatki (starost in spol) bodo shranjeni pod raziskovalnim geslom. Zbrani podatki bodo v skladu s principi in vodili odprte znanosti lahko objavljeni tudi v javnih repozitorijih in dostopni za dodatne analize, pri čemer podatke nikakor ne bo možno povezati s posamezniki. Vaša identiteta v nobenem primeru ne bo razkrita.

 

V primeru morebitnih dodatnih vprašanj se lahko obrnete na vodilno raziskovalko Urško Mikolič, magistrico ZDŠ in doktorsko kandidatko (ursa.mikolic@gmail.com), tel.: 040 818 815) ali na Komisijo za etiko Teološke fakultete KomisijazaEtiko@teof.uni-lj.si.

 

S klikom “Naslednja stran” jamčim, da sem izjavo prebrala in da sem dobila priložnost za postavitev vprašanj v zvezi z raziskavo. Potrjujem svojo privolitev za udeležbo v opisani raziskavi, "Spoprijemanje s stresom, samospoštovanje in zadovoljstvo v partnerskem odnosu" ter dovolim uporabo rezultatov v pedagoške in znanstveno-raziskovalne namene. 

Iskrena hvala za vaš dragoceni čas in sodelovanje.
Urška Mikolič

 

SKLOP 1: Vprašanja se nanašajo na vaše počutje v zadnjih 30 dneh. Obkrožite številko pri vsaki trditvi, ki najbolj velja za vas in predstavlja vaše počutje.

(1) Nikoli (2) Redko  (3) Včasih   (4) Večinoma  (5) Vedno 
1. Kako pogosto ste se počutili utrujeno brez pravega razloga?
2. Kako pogosto ste se počutili nervozno?

3. Kako pogosto ste se počutili tako nervozne, da vas nič ni moglo pomiriti? 

4. Kako pogosto ste se počutili brezupno?
5. Kako pogosto ste se počutili nemirno ali nervozno?
6. Kako pogosto ste se počutili tako nemirne, da niste mogli mirno sedeti?  
7. Kako pogosto ste se počutili depresivno/potrto?
8. Kako pogosto ste imeli občutek, da je vse napor?
9. Kako pogosto ste se počutili tako žalostne, da vas nič ni moglo razvedriti?
10. Kako pogosto ste se počutili ničvredno?

SKLOP 2: Naslednje trditve se nanašajo na načine, kako se spoprijemate s stresom v življenju.

Naslednje trditve vas sprašujejo, na kakšen način se spoprijemljete s stresom. Vsako trditev ocenite glede na to, v kolikšni meri oziroma kako pogosto ta način spoprijemanja uporabljate vi. Trditev ne ocenjujte glede na to, ali delujejo ali ne, ocenite zgolj to, ali vi to uporabljate in kako pogosto. Trditve ocenjujte na 4-stopenjski lestvici in označite odgovor pred trditvijo, ki najbolj velja za vas.

(1) Tega sploh ne počnem (2) To redko počnem (3) To počnem malo bolj pogosto (4) To počnem zelo pogosto
1. Da bi prenehala misliti na stvar, se zatopim v delo ali druge dejavnosti.
2. Svojo pozornost in trud usmerjam v to, da bi glede te situacije kaj konkretnega naredila.
3. Sami sebi govorim, da to ni res.
4. Za boljše počutje uporabim alkohol ali droge.
5. Poiščem čustveno podporo pri drugih ljudeh.
6. Obupujem nad tem, da bi karkoli naredila v zvezi s tem.
7. Situacijo poskušam izboljšati s konkretnimi dejanji.
8. Nočem verjeti, da se je to zgodilo. 
9. S prigovarjanjem sami sebi poskušam pregnati neprijetna občutja.
10. Pri drugih ljudeh poiščem pomoč in nasvete.

SKLOP 2: Naslednje trditve se nanašajo na načine, kako se spoprijemate s stresom v življenju.

Naslednje trditve vas sprašujejo, na kakšen način se spoprijemljete s stresom. Vsako trditev ocenite glede na to, v kolikšni meri oziroma kako pogosto ta način spoprijemanja uporabljate vi. Trditev ne ocenjujte glede na to, ali delujejo ali ne, ocenite zgolj to, ali vi to uporabljate in kako pogosto. Trditve ocenjujte na 4-stopenjski lestvici in označite odgovor pred trditvijo, ki najbolj velja za vas.

(1) Tega sploh ne počnem (2)  To redko počnem (3) To počnem malo bolj pogosto (4)  To počnem zelo pogosto
11. Da bi lažje prebrodila težave, si pomagam z alkoholom in drogami.
12. Na izkušnjo poskušam gledati še z druge strani, da bi tako našla kaj pozitivnega v tem.
13. Kritiziram samo sebe.
14. Poskušam najti strategijo, ki bi delovala v tej situaciji. 
15. Poskušam najti razumevanje in tolažbo pri kom. 
16. Obupujem nad poskusi reševanja situacije. 
17. V tem, kar se je zgodilo, poskušam najti kaj dobrega. 
18. Na račun te izkušnje se šalim. 
19. Da bi na to manj mislila, se poskušam s čim bolj zamotiti, na primer grem v kino, gledam TV, berem, sanjarim, spim, nakupujem … 
20. Sprejela sem dejstvo, da se je to zgodilo. 

SKLOP 2: Naslednje trditve se nanašajo na načine, kako se spoprijemate s stresom v življenju.

Naslednje trditve vas sprašujejo, na kakšen način se spoprijemljete s stresom. Vsako trditev ocenite glede na to, v kolikšni meri oziroma kako pogosto ta način spoprijemanja uporabljate vi. Trditev ne ocenjujte glede na to, ali delujejo ali ne, ocenite zgolj to, ali vi to uporabljate in kako pogosto. Trditve ocenjujte na 4-stopenjski lestvici in označite odgovor pred trditvijo, ki najbolj velja za vas.

(1)  Tega sploh ne počnem (2)  To redko počnem (3)  To počnem malo bolj pogosto (4) To počnem zelo pogosto
21. Svoja boleča občutja izrazim.
22. Tolažbo poskušam najti v svoji veri, religiji ali duhovnih prepričanjih.
23. Pri drugih ljudeh poskušam dobiti pomoč ali nasvet, kaj storiti.
24. Učim se živeti s tem. 
25. Zelo močno razmišljam o tem, katere korake bi naredila. 
26. Samo sebe ponižujem za stvari, ki so se zgodile. 
27. Molim ali meditiram. 
28. Smejem se situaciji. 

SKLOP 3: Prosim, označite odgovor pri vsaki trditvi glede na to, koliko se z njo strinjate.

(0)  Močno se ne strinjam (1)  Se ne strinjam (2)  Se strinjam  (3)  Močno se strinjam
1. V celoti sem zadovoljna s sabo.
2. Včasih mislim, da sem ničvredna.
3. Čutim, da imam dosti dobrih lastnosti. 
4. Sposobna sem delati prav tako dobro kot večina ljudi. 
5. Čutim, da ni prav veliko stvari, na katere bi lahko bila ponosna. 
6. Včasih se počutim prav nekoristno. 
7. Čutim, da sem oseba, ki je nekaj vredna. 
8. Rada bi imela več spoštovanja do sebe. 
9. Povsem se nagibam k misli, da sem ena sama napaka. 
10. Do sebe zavzemam pozitivno držo. 

SKLOP 4: Prosim, da uporabite naslednjo lestvico pri odgovarjanju na spodnja vprašanja in označite vaše zadovoljstvo pri vsaki trditvi. 

(1)  Izjemno nezadovoljna (2)  Zelo nezadovoljna (3)  Delno nezadovoljna (4)  Mešano (5)  Delno zadovoljna (6)  Zelo zadovoljna (7)  Zelo zadovoljna
1. Kako ste zadovoljni s svojim zakonom/partnerskim odnosom? 
2. Kako ste zadovoljni s svojim možem/partnerjem, kot (zakonskim) partnerjem? 
3. Kako ste zadovoljni s svojim odnosom do svojega moža/partnerja? 

SKLOP 5: Vprašanja se osredotočajo na družinske odnose. Označite odgovor pri vsaki trditvi, koliko le-ta velja za vas. Možen je samo za en odgovor, zato prosim izberite tistega, ki je za vas najbolj primeren. Če naletite na primer, da ste se v različnih življenjskih obdobjih znašli v različnih družinskih situacijah, se osredotočite predvsem na stanje, ki je bilo značilno za večino obdobja vašega mladostništva. Označite izjavo, za katero menite, da vas najbolje opiše. Odgovorite na vsako izjavo, četudi niste povsem prepričani v svoj odgovor.

 

(1) Ne drži zame (2)  Pretežno drži zame (3)  Delno drži/delno ne drži zame  (4)  Pretežno drži zame (5)  Zelo drži zame
1. Bila sem odvisna od matere tako mentalno (miselno) kot tudi glede drugih življenjskih potrebščin.        
2. Ko sem naredila napake, sem se bala, da me bo mama kaznovala.
3. Moj oče je skušal vplivati name, da bi postala nekaj “več”. 
4. Oče me je obravnaval kot “črno ovco” ali “grešnega kozla” v družini.
 
5. Na očeta sem se zanesla tako čustveno, kot tudi glede drugih življenjskih potreb.
 
6. Mojemu očetu je bilo všeč, če sem sama sprejemala svoje odločitve.
7. Oče je pustil, da sem delala stvari, ki so me veselile.
8. Moj oče je bil vedno jezen name, saj ni mogel nikjer drugje sprostiti svojih čustev.
 
9. Včasih sva imela z očetom tudi fizični konflikt.
10. Oče me je spodbujal, da sem dala vse od sebe.

SKLOP 5: Vprašanja se osredotočajo na družinske odnose. Če naletite na primer, da ste se v različnih življenjskih obdobjih znašli v različnih družinskih situacijah, se osredotočite predvsem na stanje, ki je bilo značilno za večino obdobja vašega mladostništva. Označite izjavo, za katero menite, da vas najbolje opiše. Odgovorite na vsako izjavo, četudi niste povsem prepričani v svoj odgovor.

(1)  Ne drži zame (2)  Pretežno drži zame (3)  Delno drži/delno ne drži zame (4)  Pretežno drži zame (5)  Zelo drži zame
11. Tekom svojega življenja sem vedno skrbela za svoje družinske člane.
12. Vedno, ko sem vrnila domov, je bilo tam zelo prijetno vzdušje.
13. Ko sem naredila napake sem se bala, da me bo oče kaznoval. 
14. Moja mama je bila vedno jezna name, saj ni mogla nikjer drugje sprostiti svojih čustev. 
15. Moj oče me je včasih fizično zlorabil.  
16. Zdelo se mi je, da je moj oče naredil vse, kar je bilo v njegovi moči, da bi bilo moje  življenje bolj smiselno in barvito, tako da mi je npr. kupoval mnogo knjig in mi organiziral udeležbo na poletnih kampih ter v klubih. 
17. Bila sem v rednem telefonskem ali osebnem stiku s starši.  
18. Moj oče me je kritiziral in mi pred vsemi govoril, kako sem lena in neuporabna. 
19. Oče mi je pustil, da sem sprejemala sama svoje odločitve. 
20. Moj oče je odigral glavno vlogo pri sprejemanju odločitev, ki so zadevale družinske zadeve.  

SKLOP 5: Vprašanja se osredotočajo na družinske odnose. Če naletite na primer, da ste se v različnih življenjskih obdobjih znašli v različnih družinskih situacijah, se osredotočite predvsem na stanje, ki je bilo značilno za večino obdobja vašega mladostništva. Označite izjavo, za katero menite, da vas najbolje opiše. Odgovorite na vsako izjavo, četudi niste povsem prepričani v svoj odgovor.

(1)  Ne drži zame (2)  Pretežno drži zame (3)  Delno drži/delno ne drži zame (4)  Pretežno drži zame (5)  Zelo drži zame
21. Moja mama me je obravnavala kot “črno ovco” ali “glavnega grešnega kozla” v družini. 
22. V primerjavi z mamo je bil oče močnejši in dominantnejši pri sprejemanju odločitev, ki so zadevale družinske zadeve. 
23. Moja mama me je včasih fizično zlorabila.  
24. Včasih sem prišla v fizični konflikt z mamo. 
25. Moja mama mi je dovolila, da sem lahko šla ven kolikokrat sem želela. 
26. Moja mama mi je dovolila, da sem lahko delala stvari, ki sem jih rada počela. 
27. Moja mama me je kritizirala in mi pred vsemi drugimi govorila, kako sem lena in neuporabna. 
28. Zdelo se mi je, da je moja mati naredila vse, kar je bilo v njeni moči, da bi bilo moje življenje bolj smiselno in barvito, tako da mi je kupovala mnogo knjig in mi organizirala udeležbo na poletnih kampih ter v klubih. 
29. Moj oče mi je dovolil, da sem lahko šla ven kolikokrat sem želela. 
30. Moja mama je imela ključno vlogo pri sprejemanju odločitev, ki so zadevale družinske zadeve. 

SKLOP 5: Vprašanja se osredotočajo na družinske odnose. Če naletite na primer, da ste se v različnih življenjskih obdobjih znašli v različnih družinskih situacijah, se osredotočite predvsem na stanje, ki je bilo značilno za večino obdobja vašega mladostništva. Označite izjavo, za katero menite, da vas najbolje opiše. Odgovorite na vsako izjavo, četudi niste povsem prepričani v svoj odgovor.

(1)  Ne drži zame (2)  Pretežno drži zame (3)  Delno drži/delno ne drži zame (4)  Pretežno drži zame (5)  Zelo drži zame
31. Moja mama me je spodbujala, da sem dala vse od sebe. 
32. Po navadi sem šla na rekreacijo skupaj z očetom. 
33. Moja mama mi je dala toliko svobode, kolikor sem je želela. 
34. V času festivalov sem se raje družila s svojimi starši, kot pa s svojimi prijatelji. 
35. Moj oče mi je dal toliko svobode, kolikor sem je želela. 
36. Moja mama je skušala vplivati name, da bi postala nekaj “več”. 
37. Po navadi sem šla na rekreacijo skupaj z mamo.  
38. Domov sem se vračala zaradi svojih lastnih potreb in ne zaradi želje mojih družinskih članov. 
39. Moja mama mi je dovolila, da sem se sama odločala. 
40. Imela sem slabo vest zaradi očeta, saj se nisem obnašala tako, kot bi si želel on. 

SKLOP 5: Vprašanja se osredotočajo na družinske odnose. Če naletite na primer, da ste se v različnih življenjskih obdobjih znašli v različnih družinskih situacijah, se osredotočite predvsem na stanje, ki je bilo značilno za večino obdobja vašega mladostništva. Označite izjavo, za katero menite, da vas najbolje opiše. Odgovorite na vsako izjavo, četudi niste povsem prepričani v svoj odgovor.

(1)  Ne drži zame (2)  Pretežno drži zame (3)  Delno drži/delno ne drži zame (4)  Pretežno drži zame (5)  Zelo drži zame
41. V primerjavi z mojim očetom je bila moja mama močnejša in dominantnejša pri sprejemanju odločitev, ki so zadevale družinske zadeve. 
42. Imela sem slabo vest zaradi matere, saj se nisem obnašala tako, kot bi si ona želela. 
43. Moji mami je bilo všeč, če sem sprejemala svoje odločitve. 

Ali je bil vaš partner v zadnjih letih dlje časa odsoten (vsaj 3 mesece) iz skupnega vsakdanjega življenja?

 

Če ste odgovorili z DA, prosim označite razlog oziroma razloge odsotnosti.

 

Možnih je več odgovorov

Ali vaš partner trenutno prestaja zaporno kazen?

 

Koliko časa je že odsoten zaradi prestajanja zaporne kazni?

 

Ali vaš partner prvič prestaja zaporno kazen? 

Ali imate s partnerjem trenutno stik? 

 

Če da, kako najpogosteje poteka stik? 

 

Možnih je več odgovorov

Kako pogosto sta v stiku? 

 

Kako se je vajin partnerski odnos od začetka prestajanja kazni spremenil? 

 

Na katerih področjih je prestajanje zaporne kazni partnerja najbolj vplivalo na vaše življenje?

Možnih je več odgovorov

Ali ste zaradi partnerjevega prestajanja zaporne kazni doživeli obsojanje ali stigmo s strani okolice? 

 

Ali ste o partnerjevem priporu/prestajanju kazni komu povedali? 

 

Ali imate v tem obdobju vsaj eno osebo, s katero lahko odkrito govorite o partnerjevem prestajanju zaporne kazni in vaših doživljanjih ob tem? 

 

Ali ste v tem obdobju morda potrebovali strokovno pomoč? 

 

 

Starost?

Zakonski/partnerski status?

 

 

Najvišja dosežena stopnja izobrazbe?

 

Delovni status?

 

Kraj bivanja?

 

Ali imate otroke?

 

V kakšni družinski obliki ste pretežno odraščali?

Iskrena hvala za vaš čas in sodelovanje v raziskavi.
 

Vaši odgovori bodo pomembno prispevali k boljšemu razumevanju doživljanja žensk na področju partnerskih odnosov, soočanja s stresom, samospoštovanja in življenjskih izkušenj.

Če vas tematika raziskave nagovarja ali če ste se v nekaterih vprašanjih prepoznali, vas vabim k obisku spletne strani Druga stran, ki je namenjena predvsem partnerkam oseb na prestajanju zaporne kazni.
 

Na spletni strani so na voljo strokovni članki, informacije o raziskavi ter vsebine, namenjene podpori ženskam, ki se soočajo z odsotnostjo partnerja zaradi prestajanja zaporne kazni.

V okviru doktorske raziskave je partnerkam oseb, ki prestajajo zaporno kazen omogočena tudi vključitev v brezplačen psihoterapevtski proces, ki vključuje 12 psihoterapevtskih srečanj.


Če sami ne spadate v to skupino, morda pa poznate osebo, ki bi ji takšne informacije lahko koristile, bom zelo hvaležna, če ji boste informacijo o projektu posredovali.


Več informacij najdete na:

www.druga-stran.si


Hvala za vaše sodelovanje.
Urška Mikolič, mag ZDŠ
Zakonska in družinska terapevtka
Kandidatka za doktorski naziv

Trenutno ste v testnem vnosu ankete!
Odgovori se bodo shranili in bodo posebej označeni.

Vklopi komentarje na vprašanja

Testni vnos - podatki se shranijo in označijo kot testni.